Annihilator (Salzburg - Rock Haus - 01.05.02)
Reportažo naredil(a): Aleš Podbrežnik
No in končno je prišel zopet dan obiska koncerta moje najljubše thrash skupine. Enkrat za spremembo, glede na prekleto aprilsko mokro vreme, je sijalo sonce. Po treh uricah vožnje, smo že mencali pred dvorano "RockHaus". Seveda spet med prvimi. Bil je drug dan turneje in bilo je čutiti velik entuzijazem, saj so se že tri ure pred dvorano sprehajali naokoli člani vseh nastopajočih skupin, Watersov Jeff pa je bil po svoji stari navadi (v mislih imam njegovo predanost fanom) izjemno prijazen in nam je na svojo lastno pobudo pokazal setlisto, ki so jo kasneje igrali.
No preidimo kar na koncert. Ob 20:30 so ga odprli švedi Debase. Hm, kako opredeliti slog? Sami pravijo svojemu slogu "New Wave Of Swedish Heavy Metal". Kitare z umazanim "novodobnim" thrash zvokom, kvaliteten rifing. Kitarista se nista ravno "pretegnila" pri tem. Pesmi večinoma srednjega tempa, ritem linija pa je imela ob vsem tem največ dela. Iz tega lahko potegnemo sledeče. Da so fantje prav dobro gruvali. Na grunge so mestoma vlekli. Vokal, "zapito hrapav" je dajal glasbi posebno globino. Fantje so ponosno predstavili svoj polurni repertoar sedmih pesmi "novega vala", odigrali so izjemno korektno in se 100% potrudili. Logična posledica vsega je bila uspel nastop. Da bi ohranili vso udarnost svoje glasbe, se Debase izogibajo kitarskim solažam (minus). Da pa so skrajno resno zastavili svoje cilje, smo se lahko prepričali pri samem promoviraju skupine. Majice, plakati, letaki, med koncertom "Seven Witches" pa je njihov nadebudni bobnar delil publiki priponke z napisi Debase.
Seven Witches se mi je maloprej zareklo. Ti so imeli več kot enourni nastop in so žgali, kaj drugega kot resnično žgali. Popolnoma drug slog gojijo kot Debase. Old school speed metal, seveda čisti ameriški izum. A ne svetlobne hitrosti tipa Agent Steel. Skupina prekaljenih mačkov. To je bilo šele četrtič, da so fantje nastopili v tej zasedbi nasploh (pred tem so imeli dve vaji in koncert 30.4.2002 na Dunaju v okviru trenutne turneje). Divji Jack Frost je bil seveda v središču pozornosti. Niti za trenutek ni bil pri miru. Med nastopom je zavzemal vse mogoče akrobatske poze in njegov nastop je bil en sam headbanging. Ob tem je fant razkazal tudi vso svojo zbirko Jackson kitar na odru, ki jih je uporabljal tudi na turneji s Savatage. Večino solaž pa je odigral čez vah efekt, kar me je osebno zelo motilo, na zadnji plošči se k uporabi tega efekta Jack ni tako intenzivno zatekal. Joey Vera seveda nikdar ni slišal za možnost uporabe trzalic pri igranju bas kitare, kar je vse hvale vredno in je nudil izjemno podporo mojstru Brianu Craigu na bobnih. Band je odigral le "Kamelot" iz prejšnje plošče. Vse ostalo so bile najnovejše reči s "Xiled To Infinity And One". Saj pravim. V igri je bila uigranost skupine, ki je temeljila po številnih zamenjavah v njej, skoraj izključno na obvladanju pesmi z zadnje plošče. Wade Black je na vokalih prikazal izvrstno obvladovanje vseh mogočih sekvenc. Enemu izmed treh "razsvetjenih" navdušencev iz Slovenije (normalno da iz Slovenije, zagrete metalske dežele osladnih Hajnijev, Woernerjev, Vilijev in ostalih prodajalcev smeti, ki jih sami imenujejo "glasba"), pa je Wade pri zadnji točki "See You In Hell" ponudil mikrofon in kolega je odpel zadnji refren pesmi prav pohvalno. Wade se je resnično potrudil, celo preveč. Naslednji dan je koncert Seven Witches v Gradcu odpadel. Jack se je v Gradcu, preden bi morala skupina nastopiti, avditoriju opravičil, da Wade bljuva kri.
No ura je odbila pol enajst. Dvorano je najprej prekrila tako gosta megla, da bi jo lahko rezal in šele potem, so se na odru prikazali "Los Annihilatores". Privalili, bolje rečeno. Odprli so nastop s težko poslušljivim "Murder" na presenečenje vsega občinstva. Najslabši del koncerta je bil zato takoj za nami. Nadaljevali so, kot je bilo pričakovati, z "Ultra-Motion". Fantje so nastopili v zasedbi z nove plošče "Waking The Fury". Seveda smo uživali ob pogledu na vživeto skupino, ki je dihala drug za drugega. "RockHaus" sprejme cca. 700 ljudi, prišlo pa jih je tam okoli sto, prej manj kot več. Torej polno nabita je bila le prva vrsta, vendar se je celotna publika vživela in skrbela za hrup med koncertom. Zakaj tako malo ljudi? Hm. Ali je botrovalo temu kar pet koncertov po Avstriji v okviru turneje, ali negodovanje nad drugačnim zvokom kitar nove plošče. Narod je pričakoval "Annihilator" klasični zvok, katerega pa je Jeff sit, kar je priznal sam v enem od intervjujev in se je zgledoval po novejšem zvoku, ki ga nudi nov digitalni procesor in ga uporabljajo tudi Nevermore. Ko smo že pri Nevermore naj povem, da se še nekaj nanaša na njih. Curran Murphy, novi član Annihilator. Prava osvežitev za skupino. Kot je priznal po koncertu, ni več užival z Nevermore, češ da ga fantje preveč pijejo in uživajo preveč drog ter jih zato ni več jemal resno. Jeffu je Curran prišel ravno prav, ki se je več kot odlično znašel v vlogi Davea Davisa. Slednjega je Jeff odslovil ravno zaradi Daveovih osebnih težav, ki jih ni znal drugače reševati, kot s preobilnim uživanjem alkoholnih pijač. V skupini pa je alkohol s strani Jeffa po pripetljaju, ko je nažgani R. Rampage namlatil člane Overkill na njihovi skupni turneji (1999/2000), strogo prohibiran.
Povratnik Randall Black je odbobnal med drugim tudi (kaj drugega kot) super solo, ki se je ob koncu prelevil v "My Precious Lunatic Asylum". Sicer je Jeff (poleg "Murder") vključil v repertoar tudi komade "Refresh The Demon", "Syn.Kill1", "Bliss", "The Box", "King Of The Kill" verjetno iz razloga, ker so bile plošče "Remains", Refresh The Demon" in King Of The Kill" pred kratkim remastirane in ponovno izdane s strani njihove založbe (SPV). Od starih poslastic so užgali "Set The World On Fire", "I Am In Command", "Never Neverland" in zaključili koncert s "Phantasmagoria". Maloštevilno občinstvo, pa je ob tem vidno ponorelo. Prvi dodatek je seveda vključeval "Crystal Ann" in "Alison Hell", drugi pa žurerski "Shallow Grave", ki je bil identično odigran (z zaključkom vred) kot na živi verziji ter se nahaja kot bonus na njihovi novi plošči.
Od kje neki se je vzel mali Irokez na odru? Normalno, da je bil Jeff v smešni "Nike" opravi spet popolnoma prepoten od glave do peta s kitaro vred že po tretji pesmi. Seveda, s svojima črno "flying V Gibson" in tudi črno "Hammer" z napisom Annihilator na njej (kopijo "flying V Gibson"). Igranje kitare Jeffa Watersa, pa je bila tudi tokrat prava znanstvena fantastika. Vedno znova, ko opazujem Jeffa na odru, se sprašujem: "Kako hudiča je lahko kdo tako spontan na odru, mogoče Hendrix, a ta je bil pri tem skoraj vedno zadet!" Jeff se je prestavljal z levega na desno stran odra, zganjal hudiča in tako dodatno podžigal publiko. Ob tem se je izkazalo, da se je tudi Curran odlično vživel v skupino, saj je Jeffovim vragolijam na odru vneto sledil, seveda na svoj način.
Nastop Annihilator je trajal skoraj dve uri. Torej še malo, pa bi lahko rekel, da je trajal še enkrat toliko časa kot na prejšnji turneji z Nevermore. Temu ustrezno je bila daljša tudi set lista. Zvok je bil fenomenalen, nastop brez enega samega kiksa. Tako, da smo vsi v dvorani zares prišli na svoj račun. Povrhu vsega je bil "merchandise" cenovno izredno ugoden, kar je sicer postranskega pomena, ampak to je bilo tudi vredno izkoristiti (majice s kratkimi rokavi po 15 evrov npr.)
Malo pred pol eno zjutraj smo izžeti ugotovili, da je koncerta konec. Toda bila je sreda, četrtek pa prost dan (prazniki) in tako smo vneto čakali na podpise članov skupin in na njih same, da se prikobacajo iz backstagea, najhujši pri tem je bil Randy Black, saj smo ga čakali do treh zjutraj. No medtem so člani "Seven Witches" izkoristili čas za druženje s fani pred tour busom. "You guys fuckin' rule!" in "You are real METAL!" ni skoparil s komplimenti Jack. Povedal je tudi kar nekaj krepkih na račun odnosa Jona Olive ob nedavni "odstavitvi" Jacka iz Savatage, Wade pa, da so mu Crimson Glory še vedno dolžni kar lepo vsoto zelencev (30.000,00 $). Seveda, pa je pristavil: "Hvalabogu, da so Jacka vrgli iz Savatage, ker imamo sedaj tako super team!" Upajmo, da bo tako tudi ostalo.
| set lista "Debase":
1. Pleasuredome
2. Domination
3. Black Ceasar
4. Star Wars
5. Come Out
6. You Will Follow Me
7. Candyman Messiah
| set lista "Seven Witches":
1. Metal Tyrant
2. Incubus
3. Anger's Door
4. The Answer
5. Salvation
6. Kamelot
7. Eyes Of An Angel
8. Pain
9. Warmth Of Winter
10. Xilled To InInfinity And One
11. See You In Hell
| set lista "Annihilator":
1. taped intro
------------------------------------
2. Murder
3. Ultra Motion
4. The Box
5. Denied
6. The Blackest Day
7. King Of The Kill
8. Torn
9. drum solo
10. My Precious Lunatic Asylum
11. Set The Worl On Fire
12. I Am In Command
13. Refresh The Demon
14. Syn. Kill 1
15. Never Neverland
16. Striker
17. Bliss
18. Phantasmagoria
-------------------------- dodatek 1.
19. Crystal Ann
20. Alison Hell
--------------------------- dodatek 2.
21. Shallow Grave | |
|