Blind Guardian (Vienna - Planet Music - 12.10.02)
Reportažo naredil(a): Peter Podbrežnik

Nepozaben dan se je začel dokaj klavrno. Zunaj je bilo deževno in neprijazno, temne sile so nam spet zagodle z vremenom kot se spodobi za oktober. Vreme res ni bilo ravno pravljično, toda z njim si še daleč nisem belil glave, kajti obetal se je koncert moje najljubše skupine, Blind Guardian. Mi pa smo se zaradi nekih meni neznanih vzrokov odpravili za moje pojme relativno pozno ob 13:00 in tako seveda zamudili informativni pogovor z bandom. Nekaj dvomov pa me je vendarle obhajalo glede koncerta. Npr. ali bom v nabito polni dvorani o katere zasedenosti ni bilo dvoma sploh kaj videl, če se mi seveda ne bo uspelo prebiti v prve vrste in kdo bo za bobni? Bobnar Thomen (Thomas Stauch) se je pred kratkim poškodoval zato ga je na nekaj prejšnjih koncertih zamenjal Alex Holzwarth iz Rhapsody, brat njihovega basista. Res si nisem želel, da bi karkoli pokvarilo izjemnega vzdušja katerega sem se nadejal. Pred Planet Music je bilo že nabranih kar nekaj najbolj zvestih fanov iz vseh vetrov, ki so za razliko od nas najbrž čakali že kar nekaj časa in so zato tudi imeli priložnost da so se srečali z bandom osebno. Nekaj jih je bilo tudi iz druščine vzhodnoevropskih držav. Slovenija pa si brez dvoma še dolgo ne bo zaslužila obiska takih veličin metala.

Predskupina so bili še kar znani nemški powermetalci Stormhammer, ki niso skrivali svojih velikih ambicij. Igrali so klišejski power metal, pri katerem se mi je kar naprej zehalo. Nisem imel nikakršnega interesa do spremljanja te predskupine, čeprav so se izkazali za še kar simpatične fante. Eden od kitaristov je bil očitno podoben bobnarju blindov, zato smo se nekoliko pošalili na njegov račun. Pevec pa je imel hude težave z glasom čeprav se je na vsak način želel poistovetiti z Ozzyem pa tudi Diotove geste so mu dišale. Sicer pa je po videzu spominjal najbolj na Meat Loafa. Potem se je opravičil, da je prehlajen in da prosi za razumevanje. Čeprav je na začetku spustil nekaj dobrih screamov je nato kmalu opešal. Vendar so vse skupaj odigrali korektno in njihovi fani niso skrivali zadovoljstva nad nastopom.

Ponavadi vrtijo pred koncerti kakšne svinjarije, toda tokrat so me presenetili. Medtem ko so roadyji pripravljali oder za Blinde, smo si pred nastopom dajali duška ob poslušanju starih Helloween ("March Of Time", "I Want Out", "A Tale That Wasn`t Right") in nemalo nas je tako lažje čakalo na začetek.Takšnih fanov kot jih imajo blindi bi si želel vsak pošten metal band. Resnično dihajo z bandom in skoraj vse odpojejo od začetka do konca. Vsi smo postali že precej nestrpni, ko so se je nenadoma začelo zares.

Pregovorno hladni Avstrijci in celo nekateri Slovenci (ja, nekaj se nas je vendarle nabralo in to celo nekaj meni neznanih obrazov) so nenadoma padli v delirij, kajti po dvorani so začeli odmevati dobro znani zvoki bitke, preplašeni Sauronov glas in Melkorjev srd. Iz mraka so nenadoma prišli dobro znani čarovniki metala-Blind Guardian in ko so zaigrali prvi akord ubijalca vseh ubijalcev, "Into The Storm" je publiko skoraj odpihnilo! Hansi nas je pozdravil in že je sledil "Welcome To Dying", klasični stari ubijalec, ki je še povečal našo evforijo. Tempo se je malce umiril z "Nightfall", ki je bil prvi izmed njihove bogate zbirke poetičnih komadov. Vsi smo zapeli o padcu noči v srednjem svetu. Publika je ves čas narekovala ritem. Hansi je nato ogovoril občinstvo, da snemajo dvojni live album, ki bo izšel naslednje leto in to je publiko podžgalo do konca. Majhno presenečenje je bil "The Scrypt For My Requiem". Ta izjemno atmosferični (le kateri njihov komad pa ni) je bil prvi izmed serije iz njihove nesmrtne plošče- "Imaginations From The Other Side". Ko ga je bilo konec je nenadoma zavladala tišina, kajti Hansi je s smrtno resnim glasom napovedal neko dobro znano zgodbo o prstanu vseh prstanov, katerega je nekoč dal skovati sam temni lord Sauron. Seveda-"Lord Of The Rings"! Hansi ga je odpel v daljši, akustični različici iz "The Forgotten Tales", ko Hansi pred glavnim refrenom zapoje ˝I keep the ring of sorrow˝. Vedno kadar slišim ta komad mi grejo solze na oči, po telesu pa mi začnejo drveti mravljinci. Nesmrtna "Valhalla", edini komad iz trasherskih osemdesetih je zopet popolnoma razgrel ozračje. "The Soulforged" je bil prvi z zadnje plošče. Publika se je tu rahlo umirila kajti gre za svež komad katerega še ne pozna najbolje. Zato pa je "Mordred`s Song", eno od prijetnih presenečenj koncerta do konca naelektril že tako razgreto ozračje. Naenkrat so zaigrale klaviature. Sledilo je največje presenečenje koncerta-"Bright Eyes"! Neverjeten komad, ki je izredno zahteven tako inštrumentalno kot lirično. S tem komadom je Hansi dokazal zakaj je neprekosljiv pevec v nemški metal sceni. Nihče v nemški metal sceni ne premore tako lepe barve glasu in tako hitrega menjavanja vokalnih sekvenc, morda le Ralf iz Primal Fear s svojimi priestovskimi screamingi, vendar je Hansi s svojimi atmosferičnim glasom tisti ki nese zastavo tevtonskih pevcev. Drugi novinec z zadnje plošče, "Punishment Divine" je bil zopet zalogaj za fane, vendar smo tudi tega odpeli tako kot se spodobi. Tudi sam sem se nekoliko lovil pri obeh novincih. Hansi pa je bil ponovno navdušen nad našim prispevkom, zato nas je vse pozval da skupaj strnemo svoje moči in naslednji komad v celoti odpojemo brez njegove pomoči. Kmalu mi je bilo jasno o katerem komadu govori: "The Bard's Song-In The Forest", akustična mojstrovina, kdor je ne pozna ne ve kaj je power metal. To je namreč ena izmed tistih njihovih nesmrtnih akustičnih himen katere zna v celoti odpeti vsak pravi fan. Že smo bili na "Journey Through The Dark", še en atmosferičen komad iz plošče "Somewhere Far Beyond". Pričakovali smo še kak komad iz "Nightfall In Middle-Earth". Sledil je eden najboljših komadov iz te plošče- "Time Stands Still (At The Iron Hill)". Vrhunec koncerta je dosegel "Imaginations From The Other Side", ki je na najlepši način predstavil njihov glasbeni stil. Potem pa so naredili kratek odmor katerega je naglo pretrgalo naše glasno skandiranje: "zugabe, zugabe!" Hansi je z nasmeškom povedal da imajo na zalogi še tri komade. Sledil je dodatek z "Lost In The Twilight Hall" in publika je svoje odobravanje pokazala tako kot se spodobi za tako klasiko. "A Past And Future Secret" je zaključil zgodbo o kralju Arthurju. Oba kitarista sta še zadnjič poprijela akustični kitari in sijajno odigrala uvod te romantične balade. "Mirror Mirror" je bil zadnji vendar fan favourite komad brez katerega ne gre in eden mojih najljubših komadov nasploh. Kar nisem mogel verjeti da je metalske pravljice že konec. Luči so se prižgale in tedaj sem spoznal, da je koncerta res konec. Kakšna harmonija, čisti perfekcionizem in moč sta butala iz te glasbe. Temu je treba dodati tudi čist zvok, ki je izpolnil pričakovanja. Hansi je bil nedvomno najbolje razpoložen. Njegov zaščitni znak, ko z rokami gestikulira eksplozijo je vselej prišel do popolnega izraza. Tudi oba kitarista sta se po začetni zadržanosti naglo razživela. André je deloval prav neverjetno umirjeno po vseh tistih njegovih divjih rifanjih. Tudi ritem kitarist Marcus je odlično odigral vse ritem sekcije. Mislim da so blindi eden redkih bandov, ki na koncertih bolje funkcionirajo mirno kot divje, ker se na tak način veliko bolje poistovetijo s svojo glasbo. Torej, nobenih skakanj, opletanj z lasmi, tekov med ojačevalci, ali kakih drugih akrobacij.

Je pa kar nekaj dejstev, ki še vedno pričajo da je Hansi nekoč igral bas. Basist Holzwarth se je zato raje postavil bolj v ozadje, čeprav je postal že reden član njihove koncertne zasedbe odkar je Hansi zadnjič prijel za bas kitaro. Za uspešno skladanje orkestralnih elementov je sijajno poskrbel klaviaturist Michael Schüren. Tisti ki pa si prav gotovo zasluži največ čestitk je bobnar Thomas Stauch, ki je skoraj razsul drum set vendar po koncertu ostal skromen kot da se ni nič zgodilo. Oba kitarista sta vrgla še za vzorec trzalic. Marcus je bil nekoliko bolj radodaren, sicer pa jim je njihovih pravih trzalic zmanjkalo.

Morda bi se prilegel še kakšen "Majesty" s prve plošče, "Traveler In Time", "Time What Is Time", "Somewhere Far Beyond", 14-minutni "A Night At The Opera" ali moj najljubši komad "Theatre Of Pain", vendar so bili Blindi po več kot dveh urah že precej izpumpani, meni pa so tudi že začele nagajati glasilke.

To je še en dokaz da blindom ne bo nikoli zmanjkalo komadov. Imajo namreč izjemno vrlino- vsak koncert zamenjajo nekaj komadov z drugimi, kajti gre za skupino, ki ne pozabi kar se je naučila in svojo tehniko redno izpopolnjuje. Gandalfa sicer nismo srečali, zato tudi ni bilo nič s kako pirotehniko, ki je sicer pogost gost njihovih koncertov, vendar boljšega nastopa do zdaj še nisem doživel. Še zdaj ne morem verjeti, da je to res-moje sanje so se končno uresničile!

1.) War Of Wrath (intro)
2.) Into The Storm
3.) Welcome To Dying
4.) Nightfall
5.) The Script For My Requiem
6.) Lord Of The Rings
7.) Valhalla
8.) The Soulforged
9.) Mordred's Song
10.) Bright Eyes
11.) Punishment Divine
12.) The Bard`s Song- In The Forrest
13.) Journey Through The Dark
14.) Time Stands Still (At The Iron Hill)
15.) Imaginations From The Other Side
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dodatek
16.) Lost In The Twilight Hall
17.) A Past And Future Secret
18.) Mirror Mirror