Christian Death (Ljubljana - Metelkova - 17.03.03)
Reportažo naredil(a): Primož Čater

Christian Death ponovno v Sloveniji. Tokrat z dosti manj propagande, kot so jo bili deležni pred dvema letoma, ko bili plakati po Ljubljani raztreseni dobesedno na vsakem vogalu. Vsekakor pa je glavno atrakcijo predstavljal Christian Death kitarist Gian Pyres, ki ga marsikdo prepozna kot bivšega člana popularnih black metalcev Cradle Of Filth. Ker ob prihodu na Metelkovo nismo imeli namena iti na koncert, nas je takoj presenetilo, da se je vse skupaj začelo šele ob 12-ih, kar pa naj bi bila posledica naštimavanja zvoka. Najprej pa bi se zahvalil organizatorjem, ki so brez problema 'šenkali' karte, s katerimi smo se vsi veseli zapodili v Channel zero. Čeprav se je začetek koncerta zavlekel na debele tri ure, pa nam je vseeno nekako uspelo zamuditi nastop prve predskupine Diet of Worms, za kar se nisem (baje tudi upravičeno) preveč sekiral. Tudi tokrat ni bilo gužve, a vseeno se je zbralo kar nekaj entuziastov. No, lahko gremo h koncertu...

Kot druga predskupina so se na oder 'zgužvali' vampirji Theatres des Vampires. Sedemčlanska skupina iz Rima bi si vsekakor zaželela malo več prostora, a so bili verjetno tega že vajeni, saj so svoj nastop več kot solidno izvedli. T.D.V. igrajo mešanico black-gothic metala s Scarlet in Alexom na vokalih. Predstavljali so predvsem komade z njihove zadnje plošče 'Suicide Vampires', ki so jo izdali lansko leto. Med špilom je Scarlet uprizarjala različne šove, kot je kurjenje biblije, s katerimi se jim je uspelo še bolj povezati s publiko, saj je bilo vidno, da je bend marsikoga prijetno presenetil. Uprizorili so pravo vampirsko (nekako je izstopal pevec Alexander z Nile majco) ter energično vzdušje in nekateremu folku se je dobesedno trgalo. Kul. Po koncertu smo se še malo pogovarjali o njihovem nastopu in dejali so, da so s koncertom in celotnim klubom zadovoljni. Kmalu zatem smo med pogovorom nekako zašli na Italjanom vedno priljubljeno temo: fuzbal! Hehe, zdelo se mi je, da so o tem pripravljeni diskutirati ure in ure. Čeprav sem jim že počasi težko sledil, so bili navdušeni, da tudi Slovenci spremljamo fuzbal in so mi (verjetno) zato šenkali CD! ...Zastonj vstop, zastonj CD....

Po kratki pavzi se je na oder privlekla naslednja predskupina Lover of Sin. Glede na to, da bend med drugimi člani sestavljata kitarist Tony Norman (Monstrosity) in pevka Maitri (Christian Death), sem bil nad njimi precej razočaran. Enostavno že ob prihodu na oder so delovali nakako preveč nezanimivo oz. nezainteresirano, kar se je na žalost mnogih vleklo čez cel koncert. Predvsem s tehnične strani sem morda pričakoval preveč. Moram reči, da Tony bolje zveni s solo kitaro pri Monstrosity, kot pri Lover of Sin s še enim kitaristom.... enostavno to ni to. Če pa dodamo še prav 'annoying' vokale Maitri, ki nekako niso njeni aduti in neko povprečno mlatenje po bobnih....še dobro da gre za stranski projekt.

Ko so svoje odbrenkali, je sledila 'kratka' pavza, med katero je pol občinstva zgledalo že, kot da jim ni več do življenja, so nekaj čez tretjo uro zjutraj prišli na oder Christian Death v zasedbi: Gian (kitara), Maitri(bas), Drumer in 'kristus' Valor na vokalih, ki se je v prvih nekaj komadih precej razburjal nad zvokom, čeprav se mi je zdel ta daleč boljši kot pri vseh predskupinah. Svoj nastop so izvedli solidno, čeprav se publika še zdaleč ni ogrela (hm....pol štirih zjutraj), kot bi si to bend verjetno želel. Nekoliko so celotno zadevo popestrili s komadom 'Zodiac' z albuma 'Born again anti-christian', ki je nekako pokuril še zadnjo energijo najbolj zagrizenih fanov. Podobno kot pri Normanu sem tudi od Giana morda pričakoval le malce več razgibanosti, saj je bil zvok kitare nekako pust. Še najbolje so zveneli bobni, ki so delovali precizno in polno. Vse skupaj je trajalo slabo uro, končalo pa se je približno okoli četrte ure zjutraj, ker je večina folka že komaj čakala, da se lahko spravijo spat, grejo dalje pit ali kakorkoli že.

Kaj reči za konec? Theatres des Vampires lahko mirne duše imenujemo glavno ime koncerta. Od ostalih bendov sem pa pričakoval malo več, mogoče drugič...