Cannibal Corpse (Ljubljana - Metelkova - 20.04.03)
Reportažo naredil(a): Klemen Polimac

Holy shit! Toliko ljudi se pa v Gala Hali že izjemno dolgo ni nabralo na kakšnem metal žuru (beri koncertu). Dobrih 450 borcev ali nemara še kakšen vod čez to številko. Spet smo se potili kot svinje natrpane v strojnico podmornice na full-speed (pač primerjava... boljše ne najdem). Ampak se je splačalo. O, to pa to. Čeprav je cela zadeva prišla na nedeljo in sem si že mesece prej govoril "Pa ne no, zjutraj pa spet v službo kot zombi", so tokrat prazniki prišli še kako prav. Pa naj farbajo jajca, samo da mi ni treba na šiht.

Skratka, CCji so se že četrtič oglasili v naši mali Ljubljani in kljub temu, da so me zadnja leta na vsakem koncertu pustili precej ravnodušne je bilo tokrat precej drugače. Gasa do konca! No, pa začnimo raje od začetka. Ko sem prišel na Metelkovo je odbila že deseta, zunaj pa še taka vrsta ljudi, ki so čakali na karte, da sem jasno zamudil nadebudne Šoštanjčane. Verjetno so naredili rastur kot ponavadi, kaj pa drugega, a tudi sekiral se nisem kaj dosti, saj sem jih videl že kar nekajkrat (vsekakor vam priporpčam obisk kakšnega od njihovih koncertov, če jih še niste videli v živo). Ko sem se nekako stlačil v konzervo imenovano Gala Hala so ravno na oder stopali Nizozemci in naenkrat se mi je nasmešek razlezel po obrazu. Končno! Ko so že ravno odpovedali svoj nastop pred leti v Vipolžah, pa se nam tokrat ne bodo izmazali. Aja, na žalost pa je tokrat ponovno prišlo do odpovedi. Svoj nastop so morale odpovedati odlične Norveške pošasti Myrkskog. Pa tako sem si želel videti to njihovo kirurško natančnost z močjo vola v živo... Hja, kdaj drugič.

Sinister z našo Rachel na čelu pa niso odpadli. O zvoku povem lahko bore malo, ker sem se tokrat odločil za čepke. Jebat ga, staramo se, leta nabijanja pa delajo svoje. Kar se mene tiče je bil zvok odličen :) tisti, ki pa vam je zvonilo v ušesih... not my fault.
Rachel je krulila in bevskala kot dobro podmazan šarac, kitare pa so rezko sekale tiste delčke teles, ki so preživeli prave havbične plotune (jasno, zasluga Aada). Morda je bil njihov set rahlo kratek, a tega dne me je kar metalo levo-desno in nisem ravno sledil času. Edino kar pa bi jim zares zameril bi bilo, če se ne bi spomnili na "Hate", njihovo daleč najboljšo ploščo. Tako pa smo dobili prav z vsake nekaj cukrčkov, kot npr. Cross The Styx, Corridors To The Abyss (če se ne motim so z njo zaključili) ter Sadistic Intent, To Mega Therion... Jasno so igrali tudi nove komade - zakaj pa ne, saj jih je za tri albume (če kot "nove" štejem ves material po Mikeovem odhodu).
Edina stvar, ki me je pa resnično motila ta večer je bila gužva. In to se je poznalo kasneje pri slikah. Preprosto nemogoči pogoji za slikanje. Ali si imel roke pred seboj ali pa si dobil kaj v glavo in letel 5 metrov sem pa spet meter tja. Kot neko masovno pozibavanje v “trensu”. No, ne rečem... Če bi se mi dalo, bi se že potrudil, tako sem pa parkrat "opalil" in počakal na rezultat. Ja, bolj švoh kaže...

Pa da ne sitnarim predolgo, tu so že Cannibali. Ko so že ravno morali pred leti odpovedati svoj nastop pri nas (takrat, ko bi morali prvič pri nas igrati Marduk, '98 jeseni je bilo to) v K4, pa se je tokrat vse lepo izteklo. Kot sem že omenil me je njihov tokratni nastop povsem presenetil. Ne le, da so svojemu standardnemu repertoarju dodali tudi kakšen komad, ki ga drugače že leta ne igrajo (npr. The Pick-Axe Murders), temveč je bil tudi njihov nastop odlična slika starih dobrih časov. Seeeeekaaaaaaj!!! Šus do konca. Prve vrste so besno slemale, trupla so letela po zraku, “mošalo” se je (posledica velikega obiska divjih Hrvatov)... In čeprav je bilo pasje vroče, da je George kar lovil sapo in goltal H2O, se niso dali. Odigrali so cel set, hkrati pa smo jih še slišali, da je tu bolj vroče kot v Brazilji! Tako, da se nimamo kaj pritoževat, da nimamo pravega poletja. Če se že aprila odpre peklo pri nas, kaj nas čaka potem šele julija, avgusta... Boh obvarji!
Skratka, kdor je to noč manjkal mu je lahko presneto žal. Takega koncerta že dolgo ni bilo pri nas. Tako intenzivnega, tako množično obiskanega in takega vzdušja. Enkratno in (upajmo, da ne) neponovljivo.