Morbid Angel (Graz - Theatro - 27.04.01)
Reportažo naredil(a): Klemen Polimac

In tako smo se lepega sončnega dne, ko pri nas praznujemo Dan upora proti okupatorju (27. april, bivši dan OF), odločili pogledati, kako naš praznik praznujejo na drugi strain - bivši okupatorji. In ne boste verjeli, praznik jim je tako všeč, da so "samo za nas" poklicali kar same Morbid Angel, da se nam tako oddolžijo za vse povzročeno gorje, heh he.
Skratka, v Gradec smo se odpravili pogledat predvsem MA, nekateri izmed nas pa tudi Zyklon in morda vreči oko še na Cadaver Inc..
Pred samim koncertom smo se seveda ustavili še v glasbeni trgovini, od koder nas je bilo kar težko spoditi. Vsi CD-ji so bili tako "prisrčno" nezaščiteni, da bi bil greh jih ne odpreti in pogledati kaj se skriva notri. Sam sem v trgovini kar izgubil občutek za čas, na koncu pa smo jo le morali zapustiti (še dobro, da smo se odpravili dovolj zgodaj od doma) in se napotiti na prizorišče koncerta.
Tokrat ni bil v igri Orfeum, temveč manjša zadeva imenovana Theatro, ki pa me je kar malo presenetila. Vse skupaj sploh ni bilo tako veliko, vendar se čez čas navadiš in prostor postane prav prijeten. Vse skupaj se na vrhu konča v piramidi. Neprijetna pa je bila cena karte, ki je bila kar 300 šilingov, namesto "obljubljenih" 270. O cenah piva pa raje ne bi govoril. Na voljo je bil le Goesser in to za zasoljenih 40 šilingov. Še dobro, da sem vzel nekaj naših s seboj (vendar odločno premalo).
Da ne bom preveč dolgovezil, preidimo k stvari. Prvi so na oder prilezli domačini DESTINY. No ja, kljub butastemu imenu so nas poskušali ogreti z nekakšnim brutalnim death metalom, ki pa je deloval zelo nepovezano in predvsem dolgočasno. Po odru so postopali kot, da še sami ne vedo zakaj točno so tam (le kje smo to lahko že videli?). Med enim izmed komadov je bobnar izgubil palčko, ki je poletela čez bobne proti pevcu, katero je le-ta začel iskati, ne da bi videl (ali morda tudi vedel?), da je bobnar medtem že segel po novi. No, to je pevec kasneje tudi sam dojel, ko mu jo je nekaj časa brez uspeha ponujal prek bobnov - upal sem samo, da zaradi tega ne bodo ponovili komada. Skratka... dolgčas.
Med odmori smo si ogledovali tudi "merchandise" in domačine, saj verjetno sami veste kakšni so Avstrijci na koncertih, kot da si na pogrebu in ne na koncertu.
Naslednji so stage zavzeli CADAVER INC., že kar uveljavljen bend. Njihov stil bi kar težko definiral in če sem popolnoma iskren, ga tudi ne bom poskušal, kajti morate jih slišati. Zdelo se mi je kot, da se ne morejo točno odločiti kateri stil metala jim bolj odgovarja. Sam sem se veliko bolj zabaval ob gledanju pevca in njegovih grimas. Ob upoštevanju, da ima rdeče kodre (vsaj meni se je zdel neznansko podoben Micku Hucknalu, pevcu Simply Red... vsaj na daleč), je res izgledal kot kakšen razjarjeni Viking, ki je po nesreči dobil "nekaj nekam"... vsaj z vsemi "zelišči" je tako izgledalo. So bili pa vsekakor prvi bend, ki je uspel vsaj za silo ogreti dotedaj mrtvo publiko. Na Destiny so se verjetno oglašali in ploskali le prijatelji benda. Sam pa sem čakal le na eno stvar in bolj ko se je bližal čas njihovega nastopa, bolj me je razganjalo...
ZYKLON- naslednji bend na odru. Nekoč imenovani ZYKLON-B (izdali še kar všečen EP "Blood Must Be Shed", vendar v skoraj popolnoma drugi postavi), sedaj pa preprosto Zyklon. Z novo postavo so izdali odličen album "Worl ov Worms", katerega so na tej turneji tudi predstavili. Gre za nekakšno "all stars" zasedbo, ki ve kaj hoče, sicer pa, kako bi sploh lahko šlo kaj narobe, če imate v bendu člane Emperor (Samoth in Trym), Myrkskog (Destructhor) in pa Limbonic Art (Daemon), same odlične Norveške bende. Prikazali so nam odličen nastop, ki pa je bil morda malo preveč ekstremen za publiko. Igrajo nekakšen hibrid black in death metala, v katerem pa je black še vedno v ospredju. Daemon je na odru deloval prav hipnotično (morda zaradi leč in obrazne mimike), drugače pa se vidi, da je za fanti že dolga kilometrina nastopov. Morda velja še omeniti, da je pri enem komadu Daeamon vzel megafon in ga... no ja, uporabil na svoj način. Zyklon so dokazali, da so vredni biti predskupina Morbidom, verjetno pa je marsikdo pogrešal kakšen bolj death metalski bend.
Nato pa trenutek na katerega smo vsi čakali. Na oder so prišle legende ameriškega death metala, MORBID ANGEL in udarili kar s prvim komadom z zadnje plošče "Gateways...", Summoning Redemption. So nam pa tokrat postregli z bolj starimi komadi, kajti z "Gateways..." so nam poleg omenjenega komada postregli le še s He Who Sleeps, pa tudi s "Formulas..." so igrali le dva (vsaj tako nekako se spomnim).
Seveda, da ne pozabim. Tuckerja na tej turneji ni bilo z njimi in ga verjetno ne bo tudi na naslednji (ki že poteka na drugi strani oceana), celo več, med vrsticami se je dalo celo razbrati, da še ni čisto jasna njegova prihodnost v MA. Razlogi tičijo v nenehnem nastopanju in težavah s tem v njegovem osebnem življenju. Nadomestil pa ga je Jared Anderson, drugače član Erikovega odličnega benda Hate Eternal. Opravil je kar dobro, le pritoževal se je nad dolžino turneje v povezavi z vzdržljivostjo njegovih glasilk in simptomi so bili že tu- bil je hudo prehlajen. Njegov vokal je sicer bolj razločen od Stevovega, le hitrost ga daje - na trenutke je pel prepočasi in ne v skladu z "originalno hitrostjo". Mačku (Scaffold kitara) pa se je zdel celo boljši vokalist kot Tucker. Drugače pa Jared poje že kar dolgo, v Hate Eternal pa trga štiri strune in ima back vokale. Uporabljal je tudi enak bas kot Steve, se pravi tistega "z rogovi" (he he), le pozabil sem ga vprašati, če je njegov ali gre za Tuckerjevega. Prav zanima pa me kdo bo pel pri Morbidih čez recimo leto dni... Stevu pa vsekakor vse najboljše, kakorkoli se bo že odločil. Naj še omenim, da je na Hammerheartu že nekaj časa nazaj izšel demo Ceremony, se pravi benda, v katerem sta igrala Steve Tucker in pa Pat O'Brien na začetku devetdesetih.
Zvok je bil odličen in kar naenkrat so se vsi pomisleki o majhni dvorani razblinili in tudi karta je postala vredna svoje cene. še posebej, če se spomnimo na mučenje naših ušes kateremu smo izpostavljeni doma v tistih "krtinah". A domača publika pa je le domača publika. Le na katerem MA koncertu se lahko preprosto sprehodite v 2-3 vrsto?
Pa še malo nazaj h komadom. Z "Altars..." so nam postregli z Immortal Rites, Lord Of All Fevers And Plague, Evil Spells in Chapel Of Ghouls (zadnji komad, jasno), z "Blessed..." pa le z Day Of Suffering (mi je pa Trey po koncertu zatrdil, da bodo na prihodnji turneji ponovno obudili Fall From Grace in pa glej ga vraga... God Of Emptiness? Gre morda za zadnji adut iz rokava in če tako, čemu? ...pa saj se ne pritožujem, ha ha, publika bo verjetno ponorela, oz. že nori). Z "Domination" so zaigrali le Dawn Of The Angry (saj poznamo Treyeva stališča o tej plati, a ne), največ komadov pa je bilo s "Covenant" (yes yes yes !!!), katera se mi zdi tudi njihova najboljša plata, osebno pa tudi najboljša death metal plata vseh časov. In pa komadi z nje: Rapture, Pain Divine (yes!, že samo zaradi tega komada se je splačalo priti in verjetno je zaman poudarjati kaj se je takrat dogajalo z menoj), World Of Shit (The Promised Land), Blood On My Hands in pa Sworn To The Black.
Ker sem sam videl le en nastop MA pred tem (z Vader na Primskovem, aprila 1998), se mi je tokratni zdel še toliko boljši. Ob malo boljši izbiri predskupin bi bil pa prav perfekten. Drugače pa sem že cel dan čutil, da se bo zgodilo nekaj odličnega.
Sam nastop MA je potekal popolnoma brezhibno, Trey je imel pripravljene 3 kitare in je tudi vse tri uporabljal. Ob neki solaži sta se Erik in Jared umaknila nazaj k Petu, Trey pa je soliral in soliral... Ni šlo za kakšno znano solažo s katerega od albumov in morda se je zdela celo malo preveč "lepa" za bend tipa MA. Drugače pa sta se Erik in Trey uigrano izmenjevala med solažami (kot vedno), Pete je bil izjemen in skupaj so nam še enkrat dokazali, da še vedno sodijo v sam vrh death metala in da gre (verjetno) za najboljši death metal bend vseh časov, ne glede na postavo.
Ah ja, omeniti velja še majico, ki jo je Trey nosil na koncertu. Ker je velik zasvojenec s Quake-om je seveda nosil... Quake TS (ha ha). Izvedel sem tudi, da ima na avtobusu tudi playstation (izgleda popolnoma zasvojen), vendar mu te konzole niso všeč. Dejal pa je tudi, da bodo imeli po tej turneji mesec dni zase, katerega bo izkorisitil za igranje Quake-a noč in dan (včasih ga igra tudi po tri dni zaporedoma). Človek preprosto ne more iz svoje kože, morda pa ima vse skupaj tudi kaj opraviti s tem, da sta se razšla z dolgoletno partnerico Angelo, katera je skrbela tudi za njihov fan club, ki trenutno ne deluje.
Takoj po koncu zadnjega komada je Trey skočil z odra v publiko kjer je tudi ostal do konca. Jasno je bil takoj obkrožen z verigo fanov, ki so ga prosili za avtograme in se želeli slikati z njim. Še zmeraj je nepoboljšljiv kadilec, kajti prvo kar je potreboval je bil čik. Ko pa so vsi odšli sva s Treyem ostala sama in debatirala še naprej. Izgleda, da kar naprej spreminja svoje poglede na svet, moram pa reči, da se mi zdi, da je končno na pravi poti (morda preveč pametovanja z moje strani? Morda, samo, če se spomnimo njegovih intervjujev iz starejšega obdobja...).
Zaključek - po dolgem času odličen koncert na katerem ti srce skače v ritmu benda in ne le zaradi slabega zvoka. Lepo pa bi bilo več podobnih stvari videti tudi pri nas...